DružinaRevirjiRibolovTekmovanjaObjave
60 let ribiške družine

Organiziranost slovenskega ribištva po 2. svetovni vojni je sledila decentralizaciji politicnega sistema. Na podlagi splošnega zakona o ureditvi obcin in okrajev je 28.06.1955 nastala z združitvijo 10 manjših obcin na obmocju Spodnje Savinjske doline enotna obcina Žalec. Razvoju državne uprave in lokalne samouprave je sledila tudi reorganizacija takratnega Ribiškega društva Celje, pozneje Zveze ribiških družin Celje. Zahteve po ucinkovitejšem gospodarjenju z ribolovnimi viri na lokalni ravni so narekovale ustanovitev samostojne ribiške organizacije - ribiške družine, ki bo gospodarila z ribolovnimi viri na vecini obmocja takratne obcine Žalec in tudi delu takratne kamniške obcine. Ustanovni obcni zbor Ribiške družine Šempeter je bil 09.10.1955 v gostilni Šribar v Šempetru, udeležilo pa se ga je 35 organiziranih ribicev. Za prvega predsednika je bil izvoljen sedaj že pokojni ucitelj Ivan Dolinar iz Griž, izreden poznavalec in ljubitelj narave. Svoja pravila je ribiška družina sprejela na prvem rednem obcnem zboru 22.01.1956 in jih pozneje zaradi sprememb predpisov, ki so opredeljevali delovanje društev ali racionalizacije v organizaciji in delovanju družine veckrat spreminjala. Obcinski ljudski odbor Žalec je 21.12.1959 družini še formalno dodelil v upravljanje Šempeterski ribiški okoliš, ki se po obsegu v zgodovini ni bistveno spreminjal in zajema Savinjo od Letuškega do mostu v Petrovcah s pritoki, razen Pake ter Ložnico do mostu v Arji vasi. Svoj prapor je družina razvila 30.06.1968 v okviru proslave obcinskega praznika v Šempetru. Želja po sodelovanju in združevanju z drugimi ribici in ribiškimi organizacijami je bila med šempeterskimi ribici vedno prisotna. Poleg nekdaj obveznega, po letu 2006 pa prostovoljnega povezovanja v zvezo ribiških družin na ravni celjskega ribiškega obmocja, se je ribiška družina leta 1974 pobratila z Ribiško družino Podcetrtek pododbor Kozje, leta 1982 z Ribiško družino Sotla-Podcetrtek in leta 1995 še z Ribiško družino Ptuj. Od ustanovitve družine, ko je bilo vclanjenih 54 ribicev, je clanstvo narašcalo in v letu 1987, ko je družina štela 702 polnoletnih clanov in 92 mladincev, doseglo najvišje število. Po tem letu je clanstvo v ribiški družini upadalo, v zadnjih letih pa stagnira. Ribiška družina ima v letu 2015 178 polnoletnih clanov in 8 mladincev, kar je na ravni sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Z izgradnjo ribnikov in prvega ribiškega doma v letih 1975/1976 ter prizidka v letu 1982 je ribiška družina vse številnejšemu clanstvu omogocila ribolov tudi v casu, ko ni mogoc v odprtih vodah, še vedno pa v njem ni bilo prostora za administrativno poslovanje, ki ga je družina kot podnajemnik izvajala na razlicnih lokacijah v Šempetru in Žalcu. Vecletne ideje, želje in zamisli po novem, vecjem ribiškem domu so se pricele uresnicevati leta 1999, ko smo pridobili vsa soglasja in garancijo DARS-a in drugih izvajalcev, ki so sodelovali pri gradnji avtoceste na našem porecju, da nam povrnejo povzroceno škodo, zlasti na potokih Bolska in Motnišnica, vendar v materialni obliki. Tako smo leta 2000 priceli z gradnjo novega ribiškega doma, za potrebe ribiške družine dokoncali poslovne prostore in se leta 2001 preselili v Preserje. Ribiški dom je tako konec leta 2002 dobil novo podobo, v zacetku leta 2003 pa še uporabno dovoljenje. V zadnjem desetletju so delovanje ribiške družine zaznamovali predvsem vedno pogostejši gradbeni in drugi posegi v ribiški okoliš, prilagajanje spremenjenim predpisom o sladkovodnem ribištvu in izvajanje obveznosti iz koncesijske pogodbe ter urejanje vodnih pravic.

Ribiška družina Šempeter danes

Ribiška družina Šempeter je društvo, ki mu je Vlada RS leta 2008 podelila 30 letno koncesijo za ribiško upravljanje v šempeterskem ribiškem okolišu. Ribiško upravljanje obsega vrsto aktivnosti, od nacrtovanja in izvajanja ukrepov za ohranjanje ugodnega stanja ter trajnostno rabo rib, strokovnega usposabljanja ribicev, izvajanja nadzornih nalog ribiško cuvajske službe, izvajanja nalog in aktivnosti ob poginih rib, do vodenja predpisanih evidenc in porocanja v ribiški kataster, ki ga vodi država. Med najpomembnejše aktivnosti sodijo vlaganja ribjih mladic v varstvene revirje in poribljavanja ribolovnih revirjev z odraslimi ribami, s cemer dolgorocno ohranjamo življenje v naših vodah in omogocamo ribolov. Res je tudi ribolov ena izmed pomembnih dejavnosti, je pa tudi edina, ki se v zasebnem interesu izvaja šele po zgoraj opravljenih nalogah, ki predstavljajo javne naloge. Ribiški družini je zato že sam zakon dolocil status društva, ki deluje v javnem interesu. Ker se clanstvo stara, zadnja leta vecjo pozornost namenjamo tudi delu z mladimi. Trudimo se, da bi jih navdušili za ribištvo, jih vzgajali v športnem, ekološkem in delovnem vzdušju, saj se zavedemo, da bodo morali mladi slej kot prej prevzeti odgovorno delo. Ribici si tudi zelo prizadevamo, da bi izboljšali razmere v vodotokih in ob njih ter s tem prispevali k ohranjanju oziroma izboljšanju narave. Velike poplave so podrle jezove, rušile obrežja in unicevale vse, kar ribe potrebujejo in jim nudi varno zavetje za preživetje. Na to problematiko redno opozarjamo pristojne javne službe, kot tudi razlicne državne institucije in jih pozivamo na doslednejše ukrepanje ob nestrokovnih posegih in nesorazmernem odvzemu vode v vedno pogostejših sušnih obdobjih. Po svojih najboljših moceh si prizadevamo sodelovati v akcijah proti onesnaževalcem voda. Že precej let dokumentiramo možne negativne vplive na vode in tako soustvarjamo tudi kataster onesnaževalcev, ki kaže na tiste, ki jim ni mar za urejeno naravo. Vse navedeno bi lahko opredelili tudi kot naše temeljno poslanstvo, ki smo ga v lastnem statutu zapisali kot: »biti in ostati koncesionar v šempeterskem ribiškem okolišu«


Spock.si